Izlet smo po vožnji ob Savi po Zagorski dolini začeli s prvo kavico v prijazni  kavarni Art&Caffei v Litiji, nadaljevali mimo Plečnikovega spomenika padlim borcem NOB, si ogledali (skozi šipo) cerkev Sv. Nikolaja in  mimo nove šole prišli do stare šole, v kateri so uredili Mestni  muzej po katerem nas je vodila vodička Tina. Veliko zanimivega je povedala o mestu Litija, o Vaški situli in Vačah, GEOS, geografskem središču Slovenije in njihovem pustnem karnevalu. Po sobah je predstavila Rudnik Sitarjevec, eno najstarejših in najbogatejših rudnih nahajališč v Sloveniji, ki se omenja že v času Keltov in Rimljanov. V rudniku Sitarjevec se je pridobival  predvsem svinec, živo srebro, cink, baker. 1866 so zgradili tudi topilnico, rudnik so zaprli leta 1965. 

V muzeju je predstavljena tudi plovba in rečni promet po reki Savi. Pred prihodom železnice leta 1857 so po Savi pluli leseni tombasi in druge ladje, ki so jih s pomočjo konj, volov ali vlačugarjev mukoma vlekli proti toku navzgor (npr. do Zaloga pri Ljubljani). Lepo urejen muzej skriva še mnogo zanimivosti zato si ga je vredno ogledati.

Pot smo nadaljevali do Zagorja, kjer nam je slikar Milan Razboršek slikovito opisal življenje v mestu, kjer je tradicijo zagorskih krajev krojilo 250 letno delovanje Rudnika rjavega premoga, ki je deloval na območjih Zagorja, Kisovca, Loke, Podstrane, Orleka, Dole in Kotredež. Po Valvazorjevem zapisu o najdbi premoga segajo že v leto 1689. Proizvodnja je začela upadati v 90. letih 20. stoletja, tako da se je rudnik zaprl leta 1995. Več o rudnikih bi lahko izvedeli v Rudarskem muzeju v Zagorju in Kisovcu… a to na novem izletu.

Poleg zaprtja rudnika se je žal v kraju zaprlo tudi veliko velikih proizvodnih obratov, ki so dajali zaslužek ljudem zasavske doline, zdaj da se veliko ljudi vozi na delo v Ljubljano in druga mesta. Nam pa je vodič Milan predstavil veliko kulturno življenje. Pihalna godba Zagorje, ki je tradicija knapov, ima okoli 100 nagrajencev Prešernovega sklada. Za glasbene, literarne in glasbene uspehe, 64 letnico Likovne kolonije in še veliko lepega.  Žal Zagorje nima nastanitvenih kapacitet, drugače bi lahko ostali po ogledih cel teden.

V hramu umetnosti smo si ogledali tudi spominsko sobo in kratek film rojaka in častnega občana Zagorja, opernega pevca Ladka Korošca, ki se je rad vračal v njegove kraje in bil vedno pripravljen nastopati ob raznih prireditvah.

Seveda ne smemo pozabiti na domačina, bivšega predsednika dr. Janeza Drnovška, ki ima spomenik avtorja Mirsada Begič v mestnem parku Zagorja.

Po prijetnem obisku Zagorja, nas je naša šoferka ga. Katarina odpeljala po strmi vijugasti cesti na vrh Kuma, 1220 m, ki ga domači imenujejo kar Triglav. Na vrhu stoji cerkev Sv. Neže z dvema zvonikoma, ki sta z zvonenjem opozarjala na prihod Turkov, oddajnik RTV in planinski dom s prenočišči, kjer so nam postregli z okusnim kosilom. Žal nas je megla prikrajšala za lepe razglede, kjer ob sončnem vremenu vidiš Kamniško Savinjske Alpe pa Karavanke in Julijske Alpe s Triglavom, ravnice Prekmurja in Dolenjsko gričevje, do morja… a vse to si lahko ogledate ob ponovnem obisku Kuma.

Pot smo nadaljevali mimo Zagorja, Kisovca, kjer nas kolesa in oglasne table spomnijo na dosežke domačina, kolesarja Primoža Rogliča, ki je svojo športno pot začel kot skakalec na skakalnicah v Kisovcu, mimo Izlak, tovarne ETI in žal propadlih Medijskih toplic, ter se pod Trojanami priključili na avtocesto do Ljubljane. 

Lep izlet, hvala Koronarnemu Klubu in ga. Vilmi za organizacijo izleta in se vidimo na novem izletu.

Dodajam še nekaj fotografij, ostalo si oglejte v naravi😘😘.